Endodontsko zdravljenje

KAJ JE ENDODONTIJA

Podobno kot na nekaterih drugih medicinskih področjih ima tudi izraz endodontija korenine v grškem jeziku, kjer »endo« pomeni znotraj, »odontos« pa zob. Enodontija je torej zdravljenje notranjosti zoba oz. koreninskega sistema. Za globje razumevanje pomena izraza endodontija je potrebno nekaj osnovnega znanja o obliki in zgradbi zob ter o procesih, ki se pri obolenjih odvijajo znotraj njih. Ko zobozdravnik pacienta napoti na endodotsko zdravljenje, mu mora razložiti, da se je pri njemu zobna gniloba iz površine zoba, kjer se nahaja zobna sklenina, razširila v njegovo globino, to je proti zobni komori (pulpi), v kateri se poleg živcev nahajajo tudi krvne žile, limfa in vezivno tkivo. Karies je torej zajel zobno korenino. Nezdravljena zobna korenina ob številnih predhodnih težavah slej kot prej privede do izgube zoba.

V preteklosti je zahtevno koreninsko zdravljenje zob izvajal vsak zobozdravnik, ki je imel dovolj znanja in ustrezne pripomočke, vendar je bilo pogosto neuspešno, saj imajo nekateri zobje izredno zapleteno obliko in zgradbo koreninskih kanalov, vključno z ukrivljenimi koreninami in dodatnimi koreninskimi kanali, ki so težko dostopni in s prostim očesom nevidni. Rešitev za takšne primere ponuja endodontija, ki je kot zobozdravniška specializacija doživela velik razmah predvsem zaradi novih odkritij na področju zobne medicine in tehnologije, ki so omogočila nove pristope k zdravljenju.

KDO JE ENDODONT

Endodont je specialist, ki je zaključil triletno specializacijo za zdravljenje ustnih bolezni in endodontijo, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2000, v tujini pa ima že daljšo tradicijo. Specializacija endodontije se je razvila zaradi potreb stroke ter v dobro pacientov in se poglobljeno ukvarja z raziskovanjem in uvajanjem najsodobnejših smernic v preventivi, diagnostiki ter zdravljenju bolezni trdih zobnih tkiv in obolenj zobne pulpe oz. notranjih zobnih delov. Specialist endodont se praviloma doživljenjsko izobražuje, saj so za področje endodontije značilna nova odkritja, predvsem glede tehnologije zdravljenja. Ena izmed takšnih novosti je tudi endodontsko zdravljenje s pomočjo mikroskopa.

ENDODONTSKO ZDRAVLJENJE

Simptomi in znaki

Najpogostejši simptomi oz. pacientove subjektivne zaznave, pri katerih mora pomisliti, da ima obolenje zobne korenine, so: zobobol, zobna občutljivost na pritisk, vroče in hladno ter oteklina, ki je lahko povsem neboleča ali pa izrazito boleča. Neboleča oteklina je navadno znak, da je zobna gniloba že povzročila odmrtje zobnega živca. Bolezenske spremembe na zobu, ki so za zobozdravnika znak, da je prizadeta zobna korenina, so vidne na rentgenskemu posnetku, zato je napotitev na rtg slikanje naslednji korak, ki ga izvede potem, ko še na nezdravljenem zobu odkrije globoko gnilobo ali se le-ta nahaja pod že plombiranim zobom. Vzroki težav so lahko tudi sveže poškodbe zoba, ki so zajele področje zobne korenine, ali manjši karies, ki je zajel bližino zobne pulpe. Rentgenska slika lahko pokaže kronično vnetje pri vrhu korenine, ki ga imenujemo granulom. To v bistvu pomeni, da se je vnetje iz vršičkov zobnih kanalov in vrha korenine razširilo na kost.

Kronično nezdravljeno bakterijsko vnetje, ki se v obliki granuloma pojavi v področju zobne korenine, se lahko razširi na nekatere druge telesne organe. Lahko je vzrok za izpadanje las v obliki alopecije (krožnega izpadanja las), še posebej nevarno pa je, če prizadene srčne bolnike. Tovrstno vnetno žarišče poveča tudi tveganje za komplikacije pri operativnih posegih. Vse navedeno dokazuje, da z endodontskim zdravljenjem nikakor ne smemo odlašati in da moramo nujno obiskati endodonta, ki  bo to zdravljenje praviloma izvedel najuspešneje.

NAMEN ENDODONTSKEGA ZDRAVLJENJA

Pri endodontskem zdravljenju specialist endodont iz zobnih koreninskih kanalov odstrani vnetno ali odmrlo tkivo in s tem prepreči nadaljnje širjenje bakterijskega vnetja v obzobne strukture in v bolj oddaljene telesne organe. Namen endodontskega zdravljenja je torej ozdravitev zobne pulpe in ohranitev notranjega dela zoba. Tako ozdravljen zob lahko zobozdravnik po potrebi nadalje protetično oskrbi s tem,  da vanj vstavi zatiček in namesti zobno prevleko.

POTEK ENDODONTSKEGA ZDRAVLJENJA

Sodobna endodontska obravnava temelji na širokem znanju, ki ga ima endodont, na njegovih predhodnih izkušnjah in na najsodobnejših pripomočkih/instrumentih, ki jih ima na voljo pri tem procesu zdravljena. Izraz »proces« nakazuje, da endodontsko zdravljenje praviloma ni zaključeno z enkratnim obiskom endodonta.

Za postavitev natančne diagnoze, načrt zdravljenja in seznanitev pacienta s pričakovanim uspehom je potreben prvi endodontski pregled, pri katerem vas endodont napoti na rentgensko slikanje. Takšno slikanje je potrebno tudi med procesom endodontskega zdravljenja in po zaključenem zdravljenju, ko endodont oceni dejansko stanje.

Endodontsko zdravljenje se prične s trepanacijo oz. odprtjem zoba, ki je potrebno za razširitev in čiščenje koreninskih kanalov. V preteklosti je potekalo izključno ročno, danes pa strganje koreninskih kanalov poteka tudi strojno. Med čiščenjem koreninskih kanalov je potrebno pogosto in natančno izpiranje z dezinfekcijskimi sredstvi, ki uničijo prisotne bakterije in preprečijo njihov nadaljnji razvoj. Povsem očiščene in osušene kanale endodont napolni  z začasnim polnilnim materialom, ki ga kasneje nadomesti s plombo. V tej fazi je izredno pomembno, da  izvede res dobro zatesnitev, ki v koreninskem kanalu prepreči rast morebitnih preostalih mikroorganizmov in onemogoči njihov ponovni vdor. Poleg klasičnega polnilnega materiala, ki je znan kot gutaperka, imajo endodonti v zadnjem času na voljo še številne druge polnilne paste, vključno z bioaktivnimi materiali. Raziskave so pokazale, da je pri uporabi teh materialov najmanj negativnih reakcij in da izzovejo najmanjši imunski odziv. Pri močno razširjenemu vnetju v koreninskih kanalih endodont vstavi tudi zdravilo, ki ga mora včasih večkrat zamenjati.

Endodontsko zdravljenje zob v današnjem času ne sme biti boleče. V primeru, da je zobni živec spontano odmrl, ali je bil odstranjen, ne more prenašati bolečinskih dražljajev, sicer pa se uporablja lokalni anestetik.

Endodontsko zdravljenje smatramo za uspešno takrat, kadar je zdravljen zob v večini funkcij enakovreden zdravemu, kar pomeni, da ga je možno uporabiti tudi kot nosilca protetike. Za spontano zaceljenje oziroma za popolno zapolnitev kanala s kostjo, je navadno potrebno eno leto, zato je v tem času potreben tudi kontrolni pregled pri endodontu. Uspešnost endodontskega zdravljenja zahtevnega koreninskega kanala je odvisna od pravočasne napotitve vašega zobozdravnika k specialistu endodontu, zato morate vztrajati pri čim hitrejši napotitvi. Kljub temu, da  je zaradi novih znanj in velikega napredka v tehnologiji medicinskih pripomočkov endodontsko zdravljenje v veliki meri uspešno, še vedno ne moremo govoriti o popolni uspešnosti. Endodont, ki ob pregledu ugotovi obsežno okvaro zobne krone ali majavost zoba, lahko poseg tudi odsvetuje.

PONOVNO ENDODONTSKO ZDRAVLJENJE

O primarnem specialističnem endodontskem zdravljenju, ki je natančno opisano v razdelku »Potek endodontskega zdravljenja«, govorimo pri prvem endoskopskem zdravljenju, ponovno zdravljenje pa je potrebno v primeru, da vnetje ob koreninskem vršičku še vedno ni povsem ozdravljeno. Takšno vnetje, ki je na rentgenski sliki vidno kot apikalni parodontitis, spremljajo bolečine in otekanje, pacient lahko ima tudi močno pordečeno dlesen.  Vzrok za to so navadno neoptimalno polnjeni koreninski kanali. Ponovno endodontsko zdravljenje je dolgotrajno in zahtevno, saj mora endodont najprej odstraniti staro polnitev. To delo mu olajšajo mikrosvedri in operacijski mikroskop. Kadar je neuspešno, ima endodont za ohranitev zoba na voljo se mikrokirurški poseg, pri katerem odstrani granulom skupaj z vršičkom korenine, ki sega v kost. Poseg imenujemo apikotomija. Izvede se tudi v primerih, ko polnilni material zaide izven koreninskega kanala ali če se pri endodontskem zdravljenju predre korenina in je ni možno uspešno zapreti.

PRIPOMOČKI ZA ENDODONTSKO ZDRAVLJENJE

Sodobne smernice pri endodontskem zdravljenju kot standard, ki privede do uspešnejšega zdravljenja, priporočajo uporabo gumijaste opne (koferdama), ki jo endodont preluknja in namesti čez zob, ki ga namerava zdraviti. Z njo loči delovno območje od ostale ustne votline, doseže bolj sterilne pogoje in zagotovi popolno osušitev tega območja. Prednosti, ki jih to opno prinaša za paciente, so zaščita ustne sluznice pred nekaterimi kemičnimi sredstvi, ki jih uporablja endodont, izniči se tudi možnost, da bi pacient pogoltnil material ali droben endodontski instrument.

Endodontsko zdravljenje je še učinkovitejše pri uporabi ultra zvočnega aparata, ki dodatno aktivira delovanje razkuževalnega sredstva in pri uporabi laserske svetlobe, ki zagotavlja najvišjo možno čistost kanalov. Čiščenje koreninskih kanalov je temeljitejše tudi z uporabo mikrosvedrov z ultrazvočnimi konicami .

Sodobno endodontsko zdravljenje zahteva tudi uporabo operativnega mikroskopa, ki omogoča dober prikaz oziroma lokalizacijo koreninskih kanalov, predvsem dodatnih, ki niso vidni s prostim očesom. Uporaba mikroskopa v endodontiji zahteva dobro izurjenost endodonta, z veliko praktičnih izkušenj.